Nastalo je pred skoraj dvema tisočletjema in pol. To je bilo obdobje, ko so kitajski kulturni prostor skozi dolga stoletja definirale nenehne vojne, intrige in spletke med številnimi tekmujočimi državami, obenem pa ta čas velja za zlato obdobje kitajske misli. Umetnost vojne je v marsičem paradoksalen tekst, sočasno zagovarja najpodlejšo prevaro, če le-ta vodi k zmagi, ter se obenem vztrajno vrača k pozivom k miru.
V današnjem času, ko vse kaže, da spremljamo konec mednarodnopravnega sistema, ki je po drugi svetovni vojni zagotavljal sorazmerno stabilnost odnosov med državami po svetu, in se zdijo še včeraj trdna zavezništva vse bolj vprašljiva, vojne pa vse pogostejše, se ne zdi povsem odveč, če si nekoliko podrobneje pogledamo spoznanja mojstra Suna in druge lekcije iz obdobja vojskujočih držav ter preverimo, kako so današnji rivalstva videti skozi lekcije izpred dveh tisočletij in pol. Gostji v intelekti sta sinologinji prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik ter doc. dr. Maja Veselič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Foto: Glineni vojščaki iz grobnice prvega cesarja, ki je z združitvijo celotnega kitajskega kulturnega prostora zaključil obdobje vojskujočih se držav, vir: Wikipedia, By kevinmcgill from Den Bosch